Edvard Kadič

Kako deluje voh

17.05.2007

Kako deluje voh ?
Čutilo za voh je eno od človekovih čutil, ki je vitalnega pomena za njegov normalen obstoj v tem svetu, seveda pa to trditev lahko smiselno raztegnemo na skoraj vse prebivalce tega planeta. Tako za iskanje hrane, izogibanje pred napadalci kot tudi pri izbiri partnerja, je pravilna izraba možnosti čutila za voh izjemno pomembna. Ljudje smo sposobni ločiti cca 10.000 različnih odtenkov (molekul) vonja, voh kot takšen pa uporabljamo za zelo različne dejavnosti: od uživanja v prečudovitih aromah sveže mlete kave ali sveže pokošene trave pa do tega, da se odločimo zraven koga se bomo vsedli v avtobusu. V zadnjih 15-ih letih so znanstveniki naredili ogromen napredek v našem razumevanju kako pravzaprav naš nos zaznava vonjave in kako jih potem možgani procesirajo dalje v končno razumetje, ki sproži naš odnos do tistega, kar oddaja vonj. olf1.jpgOb vsakem vdihu se vdihnjeni zrak (z vonjavami) zvrtinči skozi nosnici mimo nosne kosti na prostor, velikosti poštne znamke, ki pa vsebuje na milijone olfaktornih receptorjev-nevronov.To je olfaktorni epitelij (Regio olfactoria). olf2.jpg

Vsak izmed milijonov olfaktornih nevronov ima minuskulni filament (cilia) ki se izteza iz „gumba“. Ta „gumb“ je lociran na koncu olfaktornega nevrona in cilia sega neposredno v atmosfero. To je edini del možganov, ki sega nezaščiten neposredno v atmosfero. Cilia vsebuje olfaktorne receptorje, specializirane proteine ki zaznavajo molekule z nizko težo (vonjave). Eden večjih prebojev razumetja je odkritje Linde Buck in Richarda Axel-a l.1991 in sicer gre za odkritje, ki sta ga objavila v članku z naslovom: Nova multigenska družina lahko kodira vohalne receptorje: moleklarne osnove vohalnega prepoznavanja (A Novel Multigene Family May Encode Odorant Receptors:A Molecular Basis For Odor Recognition), ki je izšel v reviji Cell (65:75-181).

Aksoni vohalnih celic z istim receptorjem se namreč na majhnem delu površine vohlnega bulbusa, v glomerulu, preklopijo s sinapso na celice ovratničarke. Ker imajo vohalne čutilne celice izražen samo en receptor,vzburjenje, ki ga ta receptor povzroči, potuje v isti glomerul vohalnega bulbusa. Vzburjenje vohalnih celic, ki potuje po aksonih v glomerule vohalnega bulbusa, povzroči dvodimenzionalno površinsko sliko vzburjenja glomerulov, slika je drugačna za vsak kemijski dražljaj. Na površini vohalnega bulbusa tako nastane slika aktivnih območij, ki jo imenujemo kemotopična projekcija vohalnega vzburjenja. Možgani zaznajo to sliko kot posebno vonjavo. Kemotopične slike lahko opazujemo tudi s kalcijevim markiranjem aktivnosti živčnih celic. S to metodo vidimo, kateri glomeruli se vzburijo po draženju z eno vrsto vohlnega dražljaja. Ponavadi se vzburi več glomerulov, število vzburjeih glomerulov in njihova lega pa sta odvisna od vrste kemijskega dražljaja. Tudi nekatere druge čutilne lastnosti so v prvi stopnji obdelave v možganih kodirane na površini možganske skorje. Površina telesa je preslikana na površino čutilne skorje v parietalnem režnju možgan, tdi površina je markirana topično, ker je telo soma, pravimo somatopično.

Vzburjeje majhnega dela somatosenzorične sorje zaznajo možgai kot draženje točke na površini kože. Analogno povzroči draženje vohalnegaorgana z eno vrsto dražljaja na površini vohalnega bulbusa kemotopično sliko tega dražljaja, slednjo pa zaznajo možgani kot posebno vonjavo. Še vedno ni docela jasno, kako poteka nadaljna obdelava vzburjenja, ki ga povzročijo vonjave, kako se zgodi zaznava (percepcija) vohalnih dražljajev. Vzburjenje potuje iz vohalnega bulbusa v vohalno skoro; tudi tam so opazili nekakšne kemotopične projekcije, ki pa so, drugače od vohalnega bulbusa, različne pri različnih osebkih iste vrste. Del vohalnega vzburjenja vstopa v hipotalamus in neposredno vpliva na naše razpoloženje.

Tukaj pa se skriva tudi posebna „krutost“ dišav in parfumov: nekdo, ki se je odišavil z določenim parfumom nas lahko neverjetno odbija. Ker je vpliv neposreden, se mu lahko upremo samo zavestno. Sčasoma enostavo sprejmemo odbojni vonj, tako kot sprejmemo hud udar vonja po npr. crkovini. Seveda pa deluje tudi obratno (in na to vsi računamo, še posebej pa cela industrija dišav z dodanimi feromoni). Vonj nas „podzavestno“ privlači in ….

Nazaj na NOVA PLUS  ;  Nazaj na PRINCESA 

Viri: Biotehiška Univerza v Ljubljani , Internet Wikipedia …

  • Share/Bookmark
 

Avtor Edvard Kadič, zapisano 17.05.2007 ob 14:43 pod Parfum. Tako komentiranje, kot tudi pinganje sta trenutno onemogočena.

Ni odziva na “Kako deluje voh”
Na vrh

Komentarji so onemogočeni.

Večja pisava Manjša pisava