Edvard Kadič

Filozof brez dlake na jeziku.

Zakon tovornjaka za smeti !?

12.11.2010

Danes sem preko Facebook-a prejel zanimivo zgodbico, ki se mi zdi vredna, da jo delim tudi naprej:

“Moj taksi je vozil po desnem pasu, ko je s parkirnega mesta ob robu ceste pred vozilo nenadoma zapeljal drug avto. Moj taksist je seveda skočil po zavori, hitro zavil na levo, in se uspešno po levi izognil nesreči za samo nekaj centimetrov!

Voznik vozila, ki je izsililo prednost,  je pogledal proti nama in začel kričati in mahati.  Moj taksist pa se je nasmehnil in pomahal omenjenemu vozniku, češ vse je ok.

In to je naredil resnično prijateljsko.

Vprašal sem ga:

“Zakaj si to naredil?  Tip je skoraj uničil tvoje vozilo in naju skoraj oba poslal v bolnišnico!”

V tem trenutku me je taksist podučil to, kar jaz sedaj imenujem Zakon tovornjaka za smeti.

Pojasnil mi je, da je veliko ljudi le nekaj takšnega kot velik tovornjak poln smeti.

Tekajo naokoli polni smeti, polni jeze, sovraštva in razočaranja. In ko se njihove smeti kopičijo, potrebujejo prostor, da te svoje smeti nekam odložijo. In včasih jih odložijo nate.

Ne jemlji tega osebno. Le nasmehni se, pomahaj, zaželi jim dobro … in pojdi naprej.

Ne sprejmi njihovih smeti in ne širi nato teh smeti naprej na svoje sodelavke in sodelavce, družino, naključne ljudi na cesti itd.

Uspešni ljudje ne dovolijo, da jim drugi smetijo dan. ”

Življenje je prekratko, da bi se prebujali z obžalovanjem, torej… imejte radi ljudi, ki z vami delajo lepo, drugim pa zaželite vse dobro.

EdvardKadic.com

  • Share/Bookmark
 

Avtor Edvard Kadič, zapisano 12.11.2010 ob 16:42 pod Filozofija. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.

17 odgovorov na “Zakon tovornjaka za smeti !?”
  1. Dajana - 12.11.2010 ob 16:48

    Vau. Natanko to se je meni danes dvakrat zgodilo na blogih. Enkrat na Siolu, enkrat na eDnevniku.

    Hvala ti! ;)

  2. Edvard - 12.11.2010 ob 16:56

    Dajana, meni se je pa danes pri Velenju nekaj podobnega kot avtorju te zgodbice. Sicer nisem odreagiral tako skulirano kot omenjeni taksist, dosti drugače pa tudi ne. Me je pa dogodek v mislih spremljal praktično cel dan… in potem dobim tole na FB. Poučno. :)

    Me zelo veseli, da ti je všeč.

    Hvala in veliko veselih misli!

  3. Valentina - 19.11.2010 ob 10:48

    Odlična zgodba in čimveč takih “taksistov” :-)

    Tudi meni se velikokrat zgodi, ko mi nekdo izsili prednost, ali pa se jezi zaradi moje vožnje po predpisih :-)

    Hvala bogu (in še bolj sebi), da sem med nosečnostjo spoznala, da me varuje višja sila, ko sem tudi sama naredila dve krepki napaki na račun drugih udeležencev v prometu, a se je vse končalo brez ene same praske… od takrat dalje vedno rečem… vsakdo je lahko kdaj “razštelan” iz različnih razlogov in se zahvalim za varnost, ki sem jo deležna. Če pa se kdaj kaj zgodi plehu (tudi če mi kdo popraska avro s ključem… je pa to tako ali tako samo pleh) :-)

  4. Valentina - 19.11.2010 ob 12:08

    Samo še popravek:

    NE … če mi kdo popraska avro, temveč avTo …

    Avra se ne popraska s ključem, ampak s srcem.

  5. NoMercy - 19.11.2010 ob 12:50

    grem delat izpit za helikopter :)
    biti prijazen do drugih na cesti je že neopazno početje :P

  6. Valentina - 20.11.2010 ob 08:11

    Še dobro, da je neopazno, ker nimam želje biti v središču pozornosti ;)

  7. Dejan Unger - 22.11.2010 ob 09:32

    Edvard, hvala ti za odlično zgodbo.
    Naj imamo počiščena “vozila” od vseh smeti.
    Naj bo v njih samo čisto srce.

  8. Riko - 22.11.2010 ob 19:20

    pravzaprav je tema čisto nekaj drugega, kot samo naslov. ampak v poplavi pločevine ne morem mimo naslovne teme. tu gori na severu je kultura vožnje čisto nekaj drugega. praktično ni izsiljevanja, trobljenja, prednost dobiš brez težav, resnično. vse poteka hitreje, brez živčkov. je pa tako; ti meni jaz tebi, pa gre…. kar je pa sama tema pa tole: nasplošno so ljudje res polni smeti. res je težko ampak si ne smeš pustiti, da te spravijo na rob živčnega zloma. nasmeh taxista in njegova dobra volja nam je vodilo za delo nasploh v življenju. morda misel: če mene nekdo vpraša kako sem je odgovor vedno enak: super, cedevita sem (reklama iz preteklosti). če je sogovornik nepravi ti bo zavidal, kar je zate še bolje. če je pa pravi, pa pravi, res krasno. tako v vsakem primeru dobiš dobro dozo pozitivne energije. ravno prejšnji teden se mi je zgodila zgodba s smetmi; moja reakcija je bila kot taksistova, hladno kot špricer sem odgovoril: ok! šele nato je človek eksplodiral, pač, mene ni bilo več na njegovi valovni dolžini. življenje je lepo, četudi se zgodijo neljube stvari. ma ja, vidim da sem zaplezal. ko imam dar govora se me težko ustavi.
    lep pozdrav s severa.

  9. maja - 22.11.2010 ob 22:34

    vsak od nas je kdaj tak tovornjak poln smeti, pomembno pa je tudi, kakšna oseba je smetar, ki ta tovornjak upravlja.

  10. Kristjan - 23.11.2010 ob 15:53

    Pišem, ker še nisem nikoli podal svojega mnenja na razne poučne zgodbe, katere sem tukaj prebral.
    Edvard, hvala za trud….

  11. Damijan - 11.12.2010 ob 18:46

    Ti gre pa dobro, da imaš kar svojega taksista. Vozi le tebe, ali ti služi denar, ko ga ne potrebuješ?

  12. Erna - 17.09.2012 ob 17:12

    Je že res, da vedno prejmeš tisto, kar potrebuješ. Očitno sem točno to danes potrebovala jaz…Najhuje kot je sploh možno v najbolj črnem scenarijo se je od ranega jutra pričelo dogajati meni…
    Imam pa vprašanje, kako se zadržati, kako odreagirati ko so v igri tvoji starši in ko le ti zaradi let in spremenjene osebnosti nate stresajo smeti??? Kako se jim nasmejati vedno znova in znova, ko tvoje spremembe ne sprejmejo in ti očitajo, da si ti čuden in spremenjen???

  13. Andreja - 24.09.2012 ob 17:38

    Napisana zgodba je sicer del našega vsakgana. Ljudje okoli nas so netolerantni in egocentrični. In ti privlačijo sebi enake…dostikrat dokazano. Ta taksist se je očitno odoločil, da bo v življenju izbiral ljudi sebi enake in ne takšne, ki si jih pravzaprav v življenju ne želi. Zato smeti drugega voznika pač ni sprejel.
    Že dostikrat sem doživela in videla tudi pri drugih kolegih in sodelavcih….ljudje ki so pozitivne energije privlačijo pozitivno in negativci privlačijo in se družijo z negativci. Na nas samih je kaj bomo za svoje življenje izbrali. Kot je to izbral omenjeni taksist.
    Moja zgodba je podobna. V življenju sem spoznala dve izredno negativni osebi,v katerih odnosu sem se veliko naučila. Menim, da sta v moje življenje morali vstopiti, da se nekaj naučim. A hvala bogu sem bila v drugo bolj previdna kot v prvo. In kaj mi sodelavka pravi: ” Dobro da imaš samo dve negativni osebi in cel kup pozitivnih, ker takšna si, pozitivna. Kaj bi porekla na to, da bi imela samo dve pozitivni osebi in vse druge negativne? Izkušnja pride zato, da se iz nje nekaj naučiš.” Torej smo v odnosih z drugimi ljudmi zato, da se učimo, ker to pač počnemo celo življenje.Seveda, če ze zavedamo tega, da je življenje pot učenja.

  14. Sonja - 12.12.2012 ob 10:07

    Vedno me spet preseneti zlo v ljudeh.Zelo pouċna
    zgodba,hvala ti!

  15. Anton Poler - 14.01.2013 ob 06:58

    Ljudje še nismo duhovno dovolj razviti, da bi lahko živeli brez sovraštva, vojske in policije, da sodišč niti ne omenim. Sem pa prepričan, da enkrat v daljni prihodnosti bo tako, da bomo živeli v raju, ki dejansko je tukaj na zemlji, pa se rega ne zavedamo.

  16. Helena - 13.01.2014 ob 09:17

    Fajn, inspirativna zgodbica. Rabiš veliko moči in umirjenosti, da si sposoben tko reagirat!! Ne gre vedno! Pa se mi poraja še vprašanje – kje je meja, kjer pa se moraš postavit zase?

  17. Darko - 10.02.2014 ob 07:48

    Ne zrcalimo nestrpnosti politikov drug na drugega. Zapomnimo si zgodbo taxista in jo poskušajmo zrcaliti.

Na vrh

Komentiraj




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !