Edvard Kadič

Filozof brez dlake na jeziku.

Slovenske meglice, veliki mešani pevski zbor

24.05.2012

Ta teden na slovenski estradi ponovno spremljamo uprizoritev glasbene predstave Denarčki & Tabletke. Nastopa veliki pevski zbor Slovenske meglice z gosti, solistoma Jankovićem in Jakličem. Ker sta melodiji solistov že nekoliko monotoni in nezanimivi, so pričakovanja občinstva uprta predvsem v nastop osrednjega zbora, zbora Slovenske meglice.

Naj samo omenim, da ga sestavljajo glasovi protikorupcijske komisije, informacijske pooblaščenke ter različnih varuhov – konkurence, proračuna, človekovih pravic ter družbene ureditve – torej še inšpekcijskih služb, policije in tožilstva. Ti slednji imajo tiste, ta močne glasove. Takšne, da te lahko spreleti tudi srh in kurja polt. Člani zbora Slovenske meglice znajo namreč tako usklajeno žvrgoleti o nerazumevanju zakonodaje, sumih, predlogih, zagroženih kaznih in možnih, ne dejanskih scenarijih, da o njihovi umetniški vrednosti ne more biti dvoma. V velikem glasbenem krešendu pa tudi običajno, z močnimi možatimi glasovi, ritmično zadonijo še predstavniki tožilstva in policije s svojim napevom: „Stvari so v predkazenskem postopku, informacije še zbiramo“. Harmonija nastopa je tako popolna, poslušalci pa naj bi bili zadovoljni.

In potem… glej, ga zlomka. Zbor nastopi, občinstvo medlo zaploska, vstane in počasi brez besed in navdušenja zapusti dvorano. Kaj se je zgodilo?

Ljudje se sprašujejo: Je to res, vse kar ta naš veliki zbor spravi skupaj? Eno in isto? Kaj se res v vseh teh letih niso uspeli naučiti tudi kakšnega plesnega koraka, kakšne koreografije? Pa saj so odrasli ljudje! Kaj res plačo dobivajo samo zato, da lepo pojejo in ne naredijo nič drugega?

Kolikor sam razumem našo zakonodajo, je denimo računsko sodišče organ, ki je postavljen tja na vrh zato, da podaja mnenja o tem, ali je uporaba proračunskega denarja smotrna ali ne, skladna z zakonodajo in tako naprej.  In če ugotovi, da ni, kaj je tukaj za razpravljati? Nemudoma je treba zadevo urediti – in pika. Aha, samo mnenje je. Ni pravno (!?) zavezujoče.

Gremo naprej.  Če zakonodaja javnim zavodom ne dovoljuje ustanavljati gospodarskih družb, kaj tukaj ni jasno? Če ni, pač ni. Aha, ne razumem prava.

Pravo torej ni nekaj, kar je zapisano od ljudi za ljudi. Je torej nekaj, kar je zapisalo par ljudi zato, da teh istih par ljudi to razume in da nato ti isti ljudje upravljajo z vsemi ostalimi. (Vsaka podobnost s stanjem v družbi je zgolj naključna.)

Torej je pravo v resnici vzvod, s katerim lahko oder dvignemo tako visoko, da nihče od gledalcev ne more več splezati nanj. Tako visoko, da si lahko popolnoma brez skrbi, tudi če pljuvaš ali lulaš po ljudeh. Kamni naroda te preprosto ne dosežejo več.

A ljudje tudi kamnov ne mečejo več. Utrujeni so, morajo delati. Morajo plačevati davke. Za njih zakoni pač – veljajo.

Edvard Kadič

(Objavljeno na portalu Slo Kronika, dne 24.5.2012)

  • Share/Bookmark
 

Avtor Edvard Kadič, zapisano 24.05.2012 ob 08:46 pod Aktualno. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.

Ni odziva na “Slovenske meglice, veliki mešani pevski zbor”
Na vrh

Komentiraj




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !