Edvard Kadič

Filozof brez dlake na jeziku.

Sem idealist. Pa kaj?

24.03.2014

Na moj račun večkrat letijo komentarji, da sem idealist. Da naj se že enkrat zresnim, saj konec koncev nisem več star 15 let.

Enkrat jih poslušam zato, ker se zavzemam za univerzalni temeljni dohodek. Ker mi res ni mar za izračune, ki mi jih pod nos servirajo ekonomski „realisti“. Vsem izračunom navkljub namreč ne moremo vedeti, ali bi se UTD sistem izšel v dobro vseh nas ali ne. Zakaj ne moremo vedeti? Zato, ker tega sistema ni še nikjer, da bi ga lahko ocenili tudi v praksi. Je pa zanimivo, kakšen upor vlada proti sami UTD ideji. Kar verjetno tudi pove marsikaj o njegovih možnostih preživetja.

Pač verjamem, da ima vsakdo med nami pravico izživeti svoje bistvo na način, kot mu paše. In kaj potem če se zapije? Kdo pa ve, koliko življenj je trpel v nekih nemogočih zvezah in z nemogočimi ljudmi? Kdo pa ve, ali dotični ni prišel za teh 100 let sem zgolj na nek svojevrsten žur, kjer bo zadet celih 100 let? Se mi takšno zapijanje na račun prejemanja univerzalnega dohodka zdi prav? Ne. Zdi se mi potrata časa. A kdo sem jaz, da bi mu sodil?

Drugič jih poslušam, ker sem prepričan, da je načrtno zapraševanje atmosfere (chemtraili) dobro organizirana dejavnost, ki se načrtno izvaja nad nami. Ker mi res dol visi za ARSO trditve, da to ni res. Trditve, ki temeljijo na … čem že? Na prepričanju treh vodilnih zaposlenih v ARSO, statistični gumerabiki vremenskih podatkov zadnjih 100 ali 200 let ter znanstveni paradigmi, ki trdi, da smo se razvili iz opice?!? No ja, saj bo, kljub vsemu, res nekaj na tem. Glede na slepo verjetje znanstvenemu bogu (ki je btw star šele dobrih 200 let) oz. nekakšni “objektivni” resnici izven nas, očitno še vedno z eno roko lepo visimo z veje in prav nič se nam ne mudi sestopiti.

Tretjič jih poslušam, da sem navaden idealist, ker verjamem, da so krize in razna krpanja bančnih lukenj zelo precizno vodeni ukrepi za vodenje množice točno tja, kjer jih tisti, ki te procese vodijo, želijo imeti. Ker verjamem, da je napaka sistema v tem, ker demokracija temelji na denarju in ne denar na demokraciji. Tisti, ki ima v lasti več sredstev za izmenjavo (denar), danes namreč narekuje delovanje tistim, ki so zadolženi za blagostanje množic. Namesto da bi bilo obratno. In denar se danes zgolj tiska, nima nobene „realne“ podlage, da ne bo pomote.

Baje sem v skupnem idealist zato, ker verjamem, da nekdo v ozadju zelo dobro ve, kako usmerjati te tokove. Ker verjamem, da imamo vsi skupaj v sebi moč se zbuditi iz te kolektivne iluzije nemoči in si urediti ta svet tako, da se bomo v njem VSI res dobro počutili. Aja, pa še zagovornik teorij zarote sem tudi za zraven. Če namreč združiš pojma idealist in teorija zarote, je veliko lažje nekoga prikazati kot bedaka. Predvsem seveda v lastnih očeh.

Tudi prav.

Vendar je prav „ biti realist“ daleč najbolj zanesljiva pot v sivo sredino družbe. V nič. Biti ne tič ne miš. Biti zgolj udobno pogreznjen v naslonjač življenja z neko “za preživet” plačo, kdaj kaj pokomentirati in počakati, da napad (življenje) mine.

Zakaj bi si kdo sploh želel biti realist? V čem je trik? Da bom drugim okoli sebe pojasnjeval, da je to vse kar je in da se pravzaprav nima nobenega smisla ukvarjati s svetom, saj sem zanj premajhen?

Na koncu se vse zreducira na mojo lastno odločitev.

Kar se bom odločil, to bom storil.

Kar bom storil, je storjeno.

Lahko počakam, da realisti to opazijo.

Če bi me to kaj brigalo. Pa me ne.

  • Share/Bookmark
 

Avtor Edvard Kadič, zapisano 24.03.2014 ob 17:02 pod Aktualno, Filozofija, Ready to fly ?. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.

En odgovor na “Sem idealist. Pa kaj?”
  1. logos - 26.03.2014 ob 02:52

    “Ker verjamem, da imamo vsi skupaj v sebi moč se zbuditi iz te kolektivne iluzije nemoči in si urediti ta svet tako, da se bomo v njem VSI res dobro počutili.”

    podpis.

    http://i.imgur.com/f1fbZnA.jpg

Na vrh

Komentiraj




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !